Metodologija

Kako razumeti podatke platforme Referendum.si

1. Tip vzorca

Platforma uporablja ne-verjetnostni (opt-in) vzorec. Uporabniki se samostojno registrirajo in sodelujejo. Rezultati niso reprezentativna javnomnenjska raziskava. Platforma meri dinamiko in strukturo stališč znotraj aktivne digitalne populacije.

Vsak račun EDP ID lahko v posameznem barometru sodeluje enkrat, z izbiro ZA, PROTI ali NEODLOČEN. Stališče se shrani anonimno, brez povezave z računom, in ga po oddaji ni mogoče spremeniti; pri računu ostane zabeleženo samo dejstvo sodelovanja.

2. Tehnični pregled pred oddajo in poročilo integritete

Pred anonimno oddajo sistem izvede tehnični pregled upravičenosti in avtomatizacije (omejitve hitrosti, zaznavanje avtomatiziranih vnosov, tehnično podvojeni poskusi). Izid pregleda je: dovoljeno, zavrnjeno ali ročni pregled. Rezultat pregleda in vedenjski podatki ne potujejo v anonimni zapis stališča; šele po dovoljeni oddaji se izbira po ločeni poti zapiše anonimno.

Barometer prikazuje vsa sprejeta, tehnično veljavna stališča. Zavrnjeni, podvojeni in avtomatizirani poskusi se ne štejejo in se prikažejo v javnem poročilu integritete (število in vrsta zavrnjenih poskusov po dnevih).

Organizirana mobilizacija resničnih uporabnikov ni manipulacija; aktivisti, ki pripeljejo resnične sodelujoče, so namerni del participativnega sistema in njihov vpliv je razviden iz kohortne analize. Manipulacija so: več računov iste osebe, avtomatizacija, ukradene ali lažne identitete, tehnično podvojeni vnosi in lažno predstavljanje. Nenavaden skupinski vzorec (npr. naval tehnično sumljivih poskusov v kratkem času) sproži pregled prizadetega intervala; vsak tak dogodek se javno opiše na tej strani.

3. Utežena ocena (kalibracija)

Ob oddaji lahko sodelujoči prostovoljno odgovori na šest statističnih vprašanj: spol, starostni razred, izobrazba, statistična regija (12 regij), namera udeležbe na referendumu in volilna izbira na državnozborskih volitvah marca 2026.

Ciljna populacija uteževanja so volilni upravičenci v Republiki Sloveniji. Populacijske tarče za demografske značilnosti temeljijo na podatkih SURS, tarče za volilno izbiro marca 2026 pa na uradnih rezultatih DVK, vključno z neudeleženci volitev in kategorijo »ne želim odgovoriti«. Namera udeležbe ni kalibracijska dimenzija (zanjo ni populacijske tarče); uporablja se za scenarije udeležbe in prikaz motiviranosti.

Prikazana sta dva rezultata, vedno drug ob drugem: barometer (vsa tehnično veljavna stališča) in utežena ocena (sodelujoči z izpolnjenim statističnim profilom, uteženi na ciljno populacijo).

Pomembno: uteževanje popravlja demografsko sestavo vzorca glede na ciljno populacijo. Ne popravlja ideološke samoizbire: če se nesorazmerno mobilizirajo podporniki ene strani z ustrezno demografsko sestavo, uteževanje tega ne izravna.

4. Razpon modelne negotovosti

Platforma ne objavlja klasičnega intervala zaupanja (±X %), ker ta predpostavlja enostaven naključni vzorec, ki ga nimamo.

Namesto tega se izračuna bootstrap razpon modelne negotovosti: vzorec se 1.000-krat naključno prevzorči z uteževanjem, interval tvorita 2,5. in 97,5. percentil. Objavi se v obliki: ZA [X,X % - Y,Y %].

Obvezno pojasnilo ob vsakem razponu: razpon prikazuje variabilnost znotraj zbranega samoizbranega vzorca in izbranega modela uteževanja. Ne vključuje pristranskosti samoizbire, organizirane mobilizacije, digitalnega razkoraka ali napačnega samoporočanja in ni interval zaupanja za celotno volilno telo.

5. Pragovi prikaza

• Skupni barometer se objavi pri N ≥ 500
• Dnevni trend pri N ≥ 200
• Demografski, regijski ali medijski prerez pri N ≥ 300 (pod 300 oznaka »orientacijski podatek« z razširjenim razponom)
• Utežena ocena pri N ≥ 1.000 sodelujočih z izpolnjenim profilom

Preseki so pripravljeni tako, da redke kombinacije kategorij ne omogočajo prepoznavanja posameznika; take celice se združijo ali ne prikažejo. Pragovi prikaza so ločeni od združevanja kategorij pri uteževanju (točka 3.1).

6. Omejitve

• Samoizbira: sodelujejo samo tisti, ki se odločijo; vzorec je politično bolj angažiran od povprečja. Uteževanje popravlja demografsko, ne ideološke pristranskosti.
• Digitalni razkorak: starejši in manj digitalno vešči so podreprezentirani; uteževanje to delno popravlja, slabše zastopane kategorije se spremljajo.
• Samoporočanje: statistični odgovori temeljijo na samoporočanju in jih ni mogoče preveriti; napačno poročanje lahko vpliva na uteženo oceno.
• Mobilizacija: organizirano pripeljani resnični sodelujoči spreminjajo sestavo vzorca; učinek je razviden iz kohort po datumu vstopa, ne pa odpravljen.
• Časovno okno: barometer deluje v obdobju pred referendumom, kar omejuje primerljivost skozi čas.
• Dokončnost stališč: stališča zaradi anonimnosti ni mogoče spremeniti, zato se premisleki posameznikov ne odražajo; dinamika se meri prek novih sodelujočih.

7. Kako interpretirati rezultate

• Rezultati so indikator dinamike in strukture stališč sodelujočih, ne napoved referendumskega izida.
• Trendi kažejo, kako se spreminja sestava novih sodelujočih. Lahko odražajo spremembo razpoloženja, organizirano mobilizacijo ali spremembo kanalov, po katerih uporabniki prihajajo na platformo.
• Kohortna analiza po datumu vstopa loči zgodnje in pozne sodelujoče.
• Prerez po nameri udeležbe je pri zavrnitvenem kvorumu ključen: izid ni odvisen samo od razmerja ZA in PROTI, ampak od udeležbe.
• Utežena ocena je informativnejša od surovega seštevka, vendar ni ekvivalentna reprezentativni anketi.
• Ob vsakem rezultatu so objavljeni: N, ESS, DEFFw, razpon modelne negotovosti in stabilnost ocene.

8. Transparentnost

• Celotna metodologija je javno objavljena; spremembe se dokumentirajo in objavijo na tej strani.
• Ob vsakem rezultatu: N, ESS, DEFFw, razpon modelne negotovosti, stabilnost ocene.
• Javno poročilo integritete: število in vrsta zavrnjenih poskusov.
• Združene kategorije in delež slabše zastopanih skupin so dokumentirani.
• Barometer in utežena ocena sta vedno prikazana drug ob drugem.
• Agregirani rezultati ne omogočajo neposredne ali posredne identifikacije posameznika. Platforma ne objavlja mikropodatkov; individualnih stališč tudi tehnično ni mogoče izpisati, ker niso povezana z nobeno identiteto.

9. Volilni molk in arhiv

Med volilnim molkom (od 10. oktobra ob 0.00 do zaprtja volišč 11. oktobra) velja funkcionalna matrika:

Po zaprtju volišč se objavijo zadnje stanje pred molkom, uradni izid in analiza odstopanj; vse se trajno arhivira na /arhiv.