What this law changes
A comparison of the current rules and the ZPPre-B amendment we vote on 11 October 2026
Novela spreminja predvsem način pravnega varstva pred parlamentarno preiskavo, pravila o sestavi in delu preiskovalne komisije ter nekatera procesna jamstva oseb, na katere se preiskava nanaša.
Največja sprememba je premik dela pravnega varstva iz časa pred začetkom oziroma med potekom preiskave v čas po sprejetju končnega poročila. Zagovorniki to predstavljajo kot odpravo možnosti za blokiranje preiskav. Nasprotniki opozarjajo, da je varstvo po koncu preiskave lahko prepozno za preprečitev že nastalih posegov v pravice.
Uradno referendumsko vprašanje
Are you in favour of the Act amending the Parliamentary Inquiry Act (ZPPre-B), adopted by the National Assembly at its session of 26 May 2026, entering into force?
- Glas ZA pomeni, da se novela lahko uveljavi.
- Glas PROTI pomeni, da glasujete za zavrnitev novele. Za zavrnitev morata biti hkrati izpolnjena večina glasov PROTI in zavrnitveni kvorum.
Podrobneje: /kvorum.
V eni minuti
Kdo lahko pred začetkom preiskave zahteva presojo Ustavnega sodišča
Možnost predhodne presoje je odprta širšemu krogu upravičenih predlagateljev, med drugim tudi preiskovancu v primerih, ki jih določa zakon.
Predhodna presoja se bistveno oži. Zahtevo bi lahko v posebej določenih primerih vložila Sodni svet ali generalni državni tožilec Republike Slovenije, kadar se preiskava nanaša na neodvisnost sodnikov oziroma državnih tožilcev.
Večina drugih oseb in institucij ne bi več mogla doseči iste vrste predhodnega ustavnosodnega varstva.
Ali lahko preiskava steče pred odločitvijo Ustavnega sodišča
Zakon vsebuje izrecno omejitev, po kateri Državni zbor pred odločitvijo Ustavnega sodišča o zahtevi ne more imenovati preiskovalne komisije.
Ta izrecna omejitev se odpravlja.
Kadar je zahteva za presojo dovoljena, sama vložitev ne bi imela enakega izrecnega zadrževalnega učinka kot po veljavni ureditvi.
Kakšno pravno varstvo ima preiskovanec
Preiskovanec lahko pod pogoji iz zakona zahteva predhodno presojo akta o odreditvi preiskave pred Ustavnim sodiščem.
Preiskovanec tega predhodnega pravnega sredstva praviloma ne bi več imel. Zoper ugotovitve, ki posegajo v njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine, bi lahko po vročitvi končnega poročila sprožil upravni spor v zakonsko določenem kratkem roku.
Sodišče bi varstvo praviloma zagotavljalo pozneje, po koncu dela komisije in po nastanku končnega poročila.
Sestava komisije in položaj njenih članov
Novela spreminja nekatera pravila, uvedena z ZPPre-A, ki urejajo izločanje članov komisije ter položaj člana ali namestnika člana, ki v postopku postane preiskovanec ali priča.
Cilj predlagateljev je zmanjšati možnosti, da bi se delo komisije ustavilo zaradi izločitev ali spremembe procesnega položaja njenih članov. Kritiki opozarjajo na nevarnost slabše nepristranskosti komisije.
Zasebnost, komunikacije in pomoč drugih organov
Novela vsebuje tudi določbe o varovanju človekovih pravic pri pridobivanju podatkov ter o dolžnosti sodišč in drugih državnih organov, da preiskovalni komisiji nudijo pravno pomoč v prednostnem roku.
Primerjava po področjih
| PODROČJE | VELJAVNA UREDITEV | ČE SE ZPPRE-B UVELJAVI | KAJ TO POMENI V PRAKSI |
|---|---|---|---|
| Predhodna ustavnosodna presoja | Širši krog upravičencev | Bistveno ožji krog upravičencev | Manj možnosti za ustavitev ali omejitev preiskave pred njenim polnim potekom |
| Učinek vložene zahteve | Izrecna omejitev imenovanja komisije do odločitve | Izrecna omejitev se odpravi | Preiskovalni postopek se lahko začne oziroma nadaljuje drugače kot po veljavni ureditvi |
| Varstvo preiskovanca | Možnost predhodnega ustavnosodnega varstva pod zakonskimi pogoji | Upravni spor po končnem poročilu | Varstvo se praviloma premakne v kasnejšo fazo |
| Člani komisije | Podrobnejša pravila o izločitvah in procesnem položaju članov | Del pravil se spreminja | Manj možnosti za blokado komisije, hkrati pa spor o zadostnih varovalkah nepristranskosti |
| Pridobivanje podatkov | Veljajo ustavne, zakonske in procesne omejitve | Dodane oziroma preoblikovane so posamezne izrecne določbe | Učinek je treba presojati skupaj z Ustavo, ZPPre in Poslovnikom o parlamentarni preiskavi |
Kaj se ne spreminja
- Parlamentarno preiskavo še naprej odredi Državni zbor v zadevah javnega pomena.
- Namen preiskave ostaja ugotavljanje in ocenjevanje dejanskega stanja, ki je lahko podlaga za odločanje o politični odgovornosti, spremembo zakonodaje ali druge odločitve Državnega zbora.
- Preiskovalna komisija ni kazensko sodišče in sama ne izreka kazenskih sankcij.
- Uradno referendumsko vprašanje se nanaša samo na uveljavitev ZPPre-B.
Kaj ostaja sporno
Sedanja ureditev po njihovem omogoča, da posamezni procesni koraki in izločitve predolgo ustavljajo parlamentarno preiskavo. Novela naj bi preiskovalnim komisijam omogočila učinkovitejše delo, ne da bi jim dala nova vsebinska pooblastila.
Predhodno sodno varstvo po njihovem preprečuje, da bi politična večina že s samim postopkom preiskave nesorazmerno posegla v neodvisnost sodstva, tožilstva, medijev ali pravice posameznika. Naknadna tožba po končnem poročilu naj ne bi mogla v celoti odpraviti že nastalih posledic.
Jedro spora ni vprašanje, ali parlamentarne preiskave smejo obstajati. Spor je v tem, koliko pravnih varovalk mora delovati pred začetkom in med potekom preiskave ter koliko jih je mogoče prenesti v čas po njenem zaključku.
Viri
- Zakonodajni dosje ZPPre-B, EPA 71-X, Državni zbor
- Veljavni Zakon o parlamentarni preiskavi, PISRS
- Odlok o razpisu referenduma, PISRS
- Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, mnenje z dne 20. 5. 2026, dostopno v zakonodajnem dosjeju
- Odbor za pravosodje, dopolnjeni predlog zakona z dne 25. 5. 2026, dostopen v zakonodajnem dosjeju
- Besedilo zakona, poslano Državnemu svetu 27. 5. 2026, dostopno v zakonodajnem dosjeju